Optimalne razmere v zemlji so osnovni pogoj za polaganje travnih tepihov. Najprimernejša je rodovitna humusna zemlja. Težko, zbito ali ilovnato zemljo redčimo – dreniramo z mivko (razmerje 2/3 zemlje in 1/3 mivke). V mešanico zemlje in mivke dodamo mineralno gnojilo, ki vsebuje relativno več kalija in fosforja (ne dušika). Kalij in fosfor namreč krepita koreninski sistem in povečujeta odpornost trave. Iztrošena zemlja potrebuje pred polaganjem več gnojila in v prvih mesecih po polaganju pogostejše gnojenje. Kisla tla (ph zemlje manjši od 5.5) apnimo.

Opozorilo:
** Pripravljena mešanica zemlje ne sme vsebovati grobega kamenja, gradbenega materiala ali drugih nečistoč!
** Gnojilo moramo vmešati v zemljo in mivko! Posledica raztrositve gnojila po površini tal je ožig koreninskega sistema travne ruše.

Mešanico zemlje, mivke in gnojila, ki smo jo izravnali na debelino vsaj 10 cm, utrdimo z valjarjem, ki je težak od 80 do 100 kg. Sledi 2 do 3 cm debel sloj mešanice presejane humusne zemlje in mivke (razmerje 2/3 zemlje, 1/3 mivke). Tega sloja zaradi učinkovitejšega naleganja in ukoreninjenja travne ruše ne valjamo!

Opozorilo:
** Pri pripravi tal pazimo, da je planirana površina nižja od ostalega terena za toliko, kolikor znaša debelina travne ruše, to je za približno 2 do 3 cm.

Staro travno rušo odstranimo na enega izmed treh načinov:
1. zemljišče prekopljemo ročno ali strojno – v vsakem primeru terja ta način veliko ročnega dela;
2. staro travno rušo strojno izrežemo – najhitrejši način;
3. s kemičnimi substancami uničimo obstoječo travo in plevele – šele po uničenju v roku približno treh tednov pričnemo s pripravo tal.

Po odstranitvi stare travne ruše sledi rahljanje zemlje – frezanje v globini od 5 do 10 cm. Globina frezanja je odvisna od optimalnosti strukture, ki jo dosega zemlja. Globina mora biti večja, če je slabša kvaliteta zemlje. Vzporedno zagotovimo potrebne mešanice in substance za optimalno strukturo zemlje. Mešanico zemlje, mivke in gnojila, ki smo jo izravnali, utrdimo z valjarjem, ki je težak od 80 do 100 kg. Sledi 2 do 3 cm debel sloj mešanice presejane humusne zemlje in mivke (razmerje 2/3 zemlje in 1/3 mivke). Tega sloja zaradi učinkovitejšega naleganja in ukoreninjenja travne ruše ne valjamo!

Opozorilo:
** Pri pripravi tal pazimo, da je planirana površina nižja od ostalega terena za toliko, kolikor znaša debelina travne ruše, to je za približno 2 do 3 cm.

Travne plošče – tepihi se polagajo navzkrižno kot pri zidanju. Biti morajo med seboj močno stisnjeni in spojeni s podlago, kar dosežemo z valjanjem. Za ta namen uporabljamo lahki valjar – težak približno 50 kg. Vse robove travnih tepihov, ki niso med seboj spojeni ali položeni do robnikov, zapremo z zemljo, da preprečimo izsuševanje.

Po končanem polaganju travnih tepihov travno rušo obilno zalijemo, tako da premočimo debelino ruše in vsaj še toliko podlage, na katero smo položili travne tepihe. Čeprav so naslednja zalivanja manj intenzivna, morajo biti vsakodnevna, da se zagotovi vzdrževanje vlage v zemlji in travni ruši do globine od 10 do 15 cm. Tako zalivamo, dokler se trava močno ne ukorenini. V 6 do 7 tednih bo travna ruša ukoreninjena. Potem samo še redno kosimo, gnojimo in zalivamo.

Opozorilo:
** Pretirano zalivanje povzroči odmiranje in redčenje trave ter večjo verjetnost pojavljanja bolezni v njej npr. različnih plesni.

Po sedmih do desetih dneh od polaganja tepihov travno rušo prvič pokosimo. S prvimi odkosi porežemo samo konice trave, nadaljni odkosi pa so vse večji, tako da dosežemo želeno višino trave, ki je od 3 do 4 cm. Višina odkosa naj bo odvisna tudi od letnega časa: v pomladanskem in jesenskem času kosimo nižje, v vročih in poletnih mesecih pa višje. Glede pogostosti košenja velja: pogosteje, kot se travna ruša kosi, bolj gosta je le-ta. Rezila kosilnice za košenje travne ruše morajo biti dobro nabrušena. Slabo nabrušena rezila namreč pulijo šope trave in povzročajo redčenje in s tem nezaželene prazne prostore.

Opozorilo:
** Pokošeno zelinje, ki ostane po košnji redno odstranimo.

Travno rušo gnojimo z dušikovimi, kalijevimi in fosforjevimi gnojili. V rastnih mesecih, to je od aprila do avgusta naj bo dušik prevladujoč ali vsaj v enakem razmerju do ostalih dveh elementov. Primerno gnojilo je ZEOTEC NPK 14-0-8, 15-0-5, 12-5-8. V jesenskem času prenehamo gnojiti z dušikovimi gnojili in travni ruši dodajamo v večjemu razmerju fosfor, kalij in mikroelemente ZEOTEC NPK 5-7-12. V tem času se travna ruša prične pripravljati na zimo, zato pretirana zaloga z dušikom lahko povzroči slabšo odpornost proti snežni plesni in drugim boleznim. Pri gnojenju upoštevamo količinska navodila proizvajalca gnojila.